Lecornu po koncu pogajanj: Francija bi lahko v 48 urah dobila novega premierja

Odhajajoči francoski premier Sebastien Lecornu, ki je v ponedeljek odstopil, je danes po zaključku pogajanj s političnimi strankami napovedal, da bi Francija lahko v 48 urah dobila novega predsednika oz. predsednico vlade.

V nocojšnji izjavi za televizijo France 2 je povedal, da "trenutne razmere omogočajo", da bi lahko Macron v 48 urah imenoval novega premierja. "Ne želim te službe. Sprejel sem nalogo, ki mi jo je dal predsednik, in menim, da je moja naloga nocoj končana," je dodal.

"Končna pogajanja o tem bo vodil predsednik države," je po poročanju portala francoske televizije BFMTV še dejal odhajajoči premier, ki je nocoj zaključil posvetovanja s strankami o izhodu iz politične krize, za katera ga je pooblastil Emmanuel Macron.

Ni želel ugibati o tem, kdo bo naslednji premier - že šesti v manj kot dveh letih, niti o tem, ali bi lahko Macron tokrat imenoval nekoga iz vrst levih strank.

Ob tem je izrazil optimizem, da bi lahko do konca leta dosegli dogovor o sprejetju proračuna, ki bi bil sprejemljiv za večino v močno razdeljenem parlamentu.

Po njegovih besedah se vsi strinjajo, da mora ciljni javnofinančni primanjkljaj ostati pod petimi odstotki, torej med 4,7 in petimi odstotki za leto 2026. Francija si je do zdaj po poročanju AFP prizadevala za primanjkljaj v višini 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za naslednje leto.

Glede pozivov k odstopu Macrona je Lecornu dejal, da "ni čas za menjavo predsednika". "Ne prepričujmo Francozov, da je predsednik tisti, ki glasuje o proračunu," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Tako leva kot desna opozicija za politično krizo krivita Macrona

Francija se je v politični krizi znašla po predčasnih parlamentarnih volitvah julija lani. Krizo poganjajo nesoglasja glede varčevanja in proračuna za leto 2026 v luči zaskrbljujočega stanja javnih financ, ki se še poslabšuje, medtem ko se na ulicah vrstijo protesti.

Z javnofinančnimi težavami in zunanjim dolgom sta se med drugim hotela soočiti že Lecornujeva predhodnika Michel Barnier in Francois Bayrou, a so načrtovani varčevalni ukrepi in proračunski rezi odnesli vladi obeh.

Tako leva kot skrajno desna opozicija za politično krizo v državi sicer krivita zlasti Macrona, ki je vse manj priljubljen tudi med podporniki in zavezniki.

Leva Nepokorna Francija (LFI) je že večkrat pozvala k njegovemu odstopu, skrajno desni Nacionalni zbor (RN) pa se je zavzel za razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Vodja poslanske skupine RN Marine Le Pen je ob tem danes dejala, da bo blokirala vse ukrepe nove vlade.

"Glasujem proti vsemu," je dejala na dogodku v osrednji Franciji. Macrona je vnovič pozvala, naj resno razmisli o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev ali celo o svojem odstopu.